Po nekaj letih je prišel čas za menjavo avtomobila. Mazda CX-5 (test na blogu) je odslužila svoje poslanstvo, ker pa so vtisi še v glavi, jo bom v zapisu večkrat omenil.
Glede na to, da imam precej dolg seznam zahtev in želja, je izbor potencialnih avtomobilov precej omejen. Le nekaj jih izpolnjuje kriterije. Po daljšem obračanju in premlevanju je padla odločitev za Toyoto RAV4 Hybrid AWD. Po nekaj mesecih uporabe je naposled prišel čas, da napišem nekaj vrstic zapažanj.
Avto je letnik 2020, ob nakupu je imel prevoženih 89 tisoč kilometrov, uvožen iz Švedske, oprema Style. Je zelo lepo ohranjen, razen nekaj drobnih pikic nima zunanjih ali notranjih poškodb.
ZUNANJOST
RAV4 je s svojimi 460 centimetri dolžine relativno velik avtomobil. Na pogled deluje športno in odločno, sledi pa oblikovalskim trendom ostalih Toyotinih vozil.
Oddaljenost od tal je 19 centimetrov, nameščena ima 18-palčna kolesa. Ravno prav visok je, da je vstopanje in izstopanje preprosto, da je preglednost iz vozila večja in da je možno zapeljati preko nekaterih ovir, ki se pojavijo. Pozabite pa lahko, da boste na strešni nosilec postavili kolo ali ročno oprali streho brez uporabe (vsaj) pručke. Je enostavno previsok. Pač urbani terenec.
NOTRANJOST
Notranjost je načeloma prostorna. Še posebej zadaj je prostora res dovolj, spredaj pa mogoče celo manj manj kot pri Mazdi CX-5, ki je sicer manjši avto.
Sedeži so usnjeni sedeži z električnim pomikom (višina, naprej/nazaj in ledveni del) zgolj pri vozniku. Sopotnik se mora sprijazniti z ročnim nastavljanjem, ki pa za ne omogoča nastavljanja višine. Kar nekaj pripomb sem že slišal od višjih sopotnikov. Sedi se namreč visoko. Spominskih sedežev ni, ledveni del se ne premika gor/dol, pač pa zgolj naprej/nazaj. Za nameček v dvignjeni poziciji tudi vzglavnik nerodno sili naprej. Ko človek vse skupaj nastavi, je sedenje povsem solidno, nikakor pa ni vrhunec ergonomije.
Zadnja klop omogoča nagibanje hrbtišča, kar je nekaterim zelo všeč, drugi pa raje ostajajo pri običajnem položaju.
Precej prostoren je tudi prtljažnik – 580 litrov meri in je dokaj praktično zasnovan. Hibridna baterija je (večinoma) pod zadnjim sedežem, zato prostora res ne manjka.
Materiali so večinoma kakovostni, so pa tudi deli, kjer so se odločili za varčevanje in prevladuje trda plastika. Čričkov za sedaj ni opaziti.
V notranjosti je nekaj simpatičnih polic in odlagalnih mest. Takoj sem pogrešal brezžično polnjenje telefona na sicer prikladnem mestu. Brezžično polnjenje je v nekaterih opremah seveda na voljo in tudi sam sem kupil podlogo.
Stikala v avtu so relativno velika, predvsem tisti dve za upravljanje temperature. To je vsekakor ena najboljših rešitev v modernih avtomobilih. So pa nekatera malo nerodno postavljena – recimo tiste za avtomatske luči, gretje volana …
MOTOR, VOŽNJA IN PORABA
Pri vožnji Toyotinih hibridov je zaradi zasnove opaziti posebnost – zvok bencinskega motorja (ko ta deluje) se lahko vrti drugače od pričakovanj, zato je tudi občutek drugačen. Nekatere moti vrtenje motorja, ampak če se človek s tem ne obremenjuje, ni težav. Sploh umirjeni vozniki bodo komaj zaznali uporabo bencinskega motorja. Pri močnejšem priganjanju (klanec, močnejše pospeševanje …) se motor seveda sliši. Nekateri pravijo, da avto “nikamor ne gre”, saj je takrat slišati podobno, kot bi držal sklopko na pol pritisnjeno. Če pa gledamo na števec hitrosti, vidimo, da avto povsem normalno pospešuje. Še več, Toyotini hibridi sploh niso počasni. Relativno velik RAV4 s štirikolesnim pogonom doseže 100 km/h v 8,1 sekunde. Glede na to, da vozniki takšnih avtomobilov praviloma niso dirkači, je to več kot dovolj in brez težav v primerjavi premaga marsikatero drugo vozilo. Vseeno pa vsakemu pred nakupom priporočam preizkus. Prepričan sem, da bo vsak navdušen nad porabo. Sam še sedaj težko verjamem, da tako težka in neaerodinamična “krava” z velikim bencinskim motorjem porabi okrog 5 litrov na sto prevoženih kilometrov. Brez težav sam pridem tudi nižje, na Spritmonitorju pa so podatki večinoma pod 6 litrov.
Še najbolje se hibridi počutijo v mestu, vasi, hribovitem terenu, najmanj pa jim ustreza avtocesta. Ne razumite narobe, povsem spodobno se pelje tudi na avtocesti (moje porabe so takrat okrog 6 litrov), vendar večji del energije prihaja iz bencinskega motorja.
RAV4 je relativno velik, pravzaprav me je na nekaterih poznanih (ozkih) točkah kar presenetilo, koliko večji je od CX-5. Pri ozkih manevrih so uporabni parkirni senzorji in kamera. Kamera ponuja dober pogled, senzorji pa zelo pozno zaznavajo oviro (ali pa gre zgolj za nastavitev, ki je dosegljiva na servisu). Pri tem CX-5 pusti boljši vtis.
Lega na cesti pričakovano ni dirkaška, čeprav se avto pusti voditi po zavitih cestah in to brez posebnega stranskega nagibanja. Drugače je pri ležečih policajih. Tam močno zaniha, čeprav se čuti, da amortizerji svoje delo opravijo dobro.
Avtomatske dolge luči so eno od razočaranj. Za razliko od CX-5, kjer se moč snopa stalno prilagaja razmeram, RAV4 luči dolge luči zgolj prižiga ali ugaša. Za nameček veliko slabše zaznava nasproti vozeče in posledično zelo pogosto doživim blendanje. Če nič drugega, je voznik nervozen, ker ne ve, ali in kdaj bo izključilo dolge luči, ko se nasproti približuje vozilo.
Dolge luči se prižgejo šele, ko avto doseže 40 km/h, kar je na zavitih vaških/gozdnih cestah zgolj občasno. Zaradi vsega naštetega pogosto izključim avtomatiko. Pri tem je treba uporabiti stikalo, ki je sicer osvetljeno, vendar nerodno postavljeno.
Radarski tempomat redko uporabljam. Deluje sicer zelo dobro (bolje kot pri Mazdi), nekoliko preveč agresivno zavira zgolj pri večjih hitrostih na avtocesti. Sicer pa zelo lepo deluje tudi v kolonah, kjer tudi sam požene avto, ko stoječa kolona premakne.
Lane assist je zadeva, ki jo vedno izključim. Pri RAV4 sicer ne deluje slabo in tisti, ki to uporabljajo, bodo verjetno zadovoljni. Ni preveč tečna in agresivna, zgolj toliko, kot je prav.
Zvočna izolacija ni najboljša. V primerjavi z Mazdo CX-5 je razlika več kot očitna – v korist Mazde seveda. Slaba izolacija se opazi predvsem pri večjih hitrostih na mokrih cestah.
HIBRIDNI SKLOP, OSTALO
Zakaj sem se odločil za hibrida? Prvega hibrida (seveda je bil to Toyotin) sem vozil pred skoraj četrt stoletja in še danes imam v spominu navdušenje ob tihem in zveznem speljevanju brez sklopke. Danes obstaja precej različnih vrst hibridnih sklopov. Nekateri so bolj, drugi manj posrečeni. Zagotovo pa so Toyotini povsem na vrhu. Uporabljajo svojevrstno rešitev, ki je marsikje podrobno opisana. Osnovna ideja je silno preprosta, vendar pa mora biti za dobro in zanesljivo delovanje urejenih precej stvari. In Toyota je že leta 1997 razvito rešitev še nadgradila. Pri njihovi rešitvi ne gre za podvajanje električnih in bencinskih delov.
Toyotina rešitev je brez alternatorja, zaganjalnika, jermenov, sklopke, DPF-ja, turbine, dvomasnega vztrajnika in menjalnika (v klasičnem pomenu). Elektromotorji nimajo predvidenega vzdrževanja, zavorne ploščice in diski zdržijo vsaj trikrat dlje, bencinski motor je občutno manj obremenjen in še bi lahko naštevali. Posledično so stroški vzdrževanja na dolgi rok nižji. Mnoge skrbi, da bo treba menjati baterijo, ampak sedaj so tudi cene baterij močno padle, in če bi že prišlo do tega, bo ta strošek povsem zmeren. Pri Toyoti so prepričani v svojo hibridno rešitev in ponujajo 10-letno jamstvo (jamstvo sicer ni enako garanciji, vseeno pa pokriva res večino sklopov).
Ob tem ne morem mimo težave, ki so jo zagrešili Toyotini inženirji (velja za RAV4 zadnje generacije s štirikolesnim pogonom). Gre za rjavenje konektorja na visokonapetostnem kablu. Priključek je obrnjen drugače kot pri drugih Toyotinih hibridih, zato prihaja do korozije. Zadeva sama po sebi niti ne bi bila tako problematična, če ne bi popravilo stalo pravega premoženja. Pri novejših letnikih so naredili nekaj sprememb, zato bo verjetno težav manj. Težava je dobila svoje ime #Cablegate. Več težav je (razumljivo) tam, kjer se uporablja več soli (ali drugih sredstev proti zmrzovanju). K sreči Toyota želi ohraniti sloves podjetja, na katerega se lahko zanesemo, zato to okvaro (še) krijejo oni. Vse za zadovoljstvo uporabnika. Ni avta brez kakšne težave 🙂
Pri hibridih se sicer pojavlja večno vprašanje – koliko prevozimo na baterijo? Vprašanje je sicer čisto legitimno, odgovor pa marsikoga preseneti. Zgolj kakšen kilometer. Inženirji so se odločili, da je takšna velikost baterije optimalna za večino voznikov. Avto namreč vsak trenutek prilagaja pogon (elektromotorji, bencinski motor, baterija, kombinacija …) glede na razmere. Lahko bi vgradili večjo baterijo, ampak to pomeni večjo težo (in stroške). Obstaja tudi priključni hibrid, kjer je baterija občutno večja, in s katero (pri RAV4) naredimo 50-70 km s polno baterijo. Ampak spet je velikost baterije ocenjena tako, da po mnenju inženirjev (in marketinga) čim bolj optimalno služi namenu.
Pozabite na to. Če imate običajen hibridni sklop, preprosto vozite in prepustite avtu, da se ubada s tem. Četudi bo uporabljal bencinski motor, bo ta deloval v drugačnem (varčnejšem – Atkinsonovem) načinu kot običajni bencinski motorji.
Dokler avto vozi (zgolj) na elektriko, je enako, kot bi vozili električni avto. Zakaj torej nisem izbral električnega? En razlog je res majhna izbira, o ostalih težavah pa sem pisal pred leti in prav veliko se ni spremenilo.
Poglejmo še nekaj ostalih stvari, ki so vredne omembe. Sredinski zaslon (infotainment) je fizično precej oddaljen. Ker gre za zaslon na dotik, se mora voznik kar potegniti, da doseže desni del zaslona. Glede zaslona na dotik pa takole – pri uporabi Android Auto je nekaj stvari takšnih, da bi jih rajši upravljal s koleščkom na sredinski konzoli (Mazda, BMW, Audi …), so pa tudi stvari, ki jih precej lažje dosežeš s pritiskom na zaslon. Kombinacija bi bila najboljša. Zasloni se v zadnjih letih precej večajo in izboljšujejo in tudi pri Toyoti imajo novejši letniki že boljši in hitrejši zaslon. V mojem avtu je zaslon povprečen, čeprav je dovolj svetel in povsem uporaben. Prav tako ima radijski del infotainmenta dober sprejem in je dovolj hiter.
Če kupujete rabljeno Toyoto, velja preveriti, ali ima konkretno vozilo podporo za Android Auto in CarPlay. Toyota ima na spletni strani sicer možnost preverjanja z vnosom številke VIN, vendar se na to ne bi zanašal. Večkrat sem namreč dobil napačno informacijo. Android Auto sicer uporabljam brezžično s pomočjo Carsifi Wireless adapterja (zapis o adapterju na blogu).
Ko smo pri infotainmentu – ena od težav, ki v današnjem svetu komuniciranja lahko požre nekaj živcev, je težava pri telefoniranju. Večkrat se zgodi, da se takoj po vzpostavitvi klica ne sliši nič. Pogovor je sicer vzpostavljen, vendar zvoka ni. Kdaj se težava reši sama od sebe, enkrat pa sem upošteval nasvet in za nekaj časa odklopil 12 V akumulator. To ponastavi modul DCM, ki je menda krivec za to težavo. Kolikor berem po spletu, pametne rešitve ni (menjava modula?).
Če je ključ v žepu, se avto odklene takoj, ko z roko primemo kljuko. Za zaklepanje pa je treba malo podržati roko na določenem (označenem) delu kljuke. To zaznavanje pa traja nekaj desetink sekunde dlje, kot bi si človek želel. Kdaj človek že naredi korak stran in se nato vrne in tipa senzor. Zato je škoda, da zaklepanje ni hitrejše, pri odklepanju namreč stvar deluje odlično.
Pogonski sklop oddaja precej neobičajnih zvokov, ki se jih človek sicer hitro navadi. Nekateri zvoki so stvar delovanja, so pa tudi dodatni zvočniki. Po zakonu morajo namreč (zaradi varnosti) električni avti oddajati tudi zvočni signal, saj je vožnja v električnem načinu res tiha.
Gretje in hlajenje svojo nalogo opravljata spodobno. Gretje je električno, prav tako pa se močan (2500 cm3) bencinski motor neverjetno hitro ogreje.
RAV4 omogoča nekaj dobrodošlih nastavitev, še nekaj več jih je na voljo v servisni delavnici. Nekatere so res uporabne – recimo odpiranje oken s pomočjo daljinskega upravljalnika, ukinitev brisanja zadnjega stekla pri vzvratni vožnji …
Nekoliko smešno je poročilo na koncu vožnje, ko ugasnemo vozilo. Poročilo se prikaže na zaslonu pred voznikom, vendar v trenutku izgine. Dolgo mi ni šlo v račun, kasneje pa sem opazil, da poročilo dlje časa ostane prikazano, če avto ugasnem brez držanja zavornega pedala. Doslej sem bil pri avtomatikih vedno navajen, da držim zavorni pedal pritisnjen in tako ugasnem avto. Sedaj pa moram spustiti zavorni pedal in šele nato ugasniti avto.
Prepoznava hitrostnih prometnih znakov je milo rečeno neuporabna. Tisti, ki to uporablja, mu priporočam prikaz hitrosti na navigacijah, ki sicer niso popolne, vseeno pa precej boljše kot Toyotina prepoznava.
Manjkajoče stvari so pogosto stvar opreme. Pri svojem zelo pogrešam BSM (Blind Spot Monitor – mrtvi kot v ogledalu) in RCTA (Rear Cross Traffic Alert – zaznavanje prečnega prometa zadaj), ki sta zelo uporabni zadevi. Je pa menda res – prebrano na spletu – da BSM pri RAV4 deluje zgolj s prikazom v ogledalu, nima pa zvočnega signala. Smešno in po nepotrebnem osiromašeno. Prav tako bi bila dobrodošla možnost za počasen nadzorovan spust. Pri vsej tehniki bi bilo to brez težav izvedljivo.
Zunanja ogledala so velika, žal pa nimajo funkcije, da bi se pri vzvratni vožnji obrnila navzdol. Škoda, saj je to res uporabno. Tudi pritrditev je nekoliko ohlapna in pri zapiranju vrat opazimo tresenje. Nekateri imajo s tem nekaj težav pri večjih hitrostih, saj se ogledalo preveč trese.
ZAKLJUČEK
Kaj napisati za zaključek? Sem z nakupom zadovoljen? Sem. Všeč mi je hibridni sklop, poraba, nizki stroški vzdrževanja, uporabnost avtomobila, občutek v njem, nabor opreme za varnost … Hkrati avto ne izstopa preveč, na cesti jih je dovolj, da se vsak ne ozira več za njim. Ker sem imel v zadnjih mesecih priložnost “sodelovati” pri nekaj drugih nakupih, sem kar presenečen, da RAV4 sicer niti ni tako poceni. Sploh pri vgrajeni opremi ga prekosi marsikateri nemški konkurent. Toyota morda deluje nekoliko konservativna, se pa s tem izogne marsikakšni težavi. Materiali in zvočna izolacija so pri RAV4 zagotovo slabši kot pri njihovi premijski znamki Lexus. Pri Lexusu zagotovo drži – več denarja, več glasbe.
Na koncu moram pohvaliti še tri podjetja:
Avtogram – kjer sem avto kupil in so mi šli zelo na roko – tudi pri “poprodajnih aktivnostih”. Striktno so se držali vseh dogovorov, ponudili pomoč, ko je bila potrebna in jih lahko zgolj pohvalim.
Toyota Lovše Kranj s svojo servisno ekipo in Toyota Adria s svojo podporo. Res so se potrudili pri dosedanjih stikih, uredili dostope in prenose … saj veste, da sitnarim za vsako malenkost.
Ne spreglejte ostalih člankov s področja avtomobilizma – povezava.