Znamka Cupra je pravzaprav Seatova (pod)znamka. Na predstavitvi pred nekaj leti so poudarili, da želijo strast, slog in zmogljivost, združeno z odločnostjo in pogumom. Cupra Formentor je model, ki močno sledi omenjenim lastnostim. Ime je dobil po severovzhodnem rtu na španskem otoku Majorka.
Vsekakor je Cupra med ljudmi še vedno malo poznana, še manj pa je poznan Formentor. V naslednjih vrsticah boste spoznali, da povsem po krivici. Imel sem priložnost voziti Formentorja z 1,5 litrskim bencinskim TSI motorjem z avtomatskim menjalnikom.
ZUNANJOST
Avto je res privlačen na pogled. Oblika je izstopajoča in s svojimi ostrimi robovi, različnimi aerodinamičnimi elementi in športno drznostjo privlači poglede. Nisem pričakoval toliko pogledov in vprašanj ljudi. Nekaj dogodivščin je bilo takšnih, da bi lahko napisal scenarij za reklamo. Kdor ne verjame, koliko pogledov bo v Formentorju deležen, naj poskusi narediti vsaj en krog po mestu. Še več, ko se ustaviš, ljudje tudi sami začno spraševati.
Pri obliki niti ne veš, ali so želeli športnega terenca ali kombilimuzino. Vsekakor so z obliko zadeli v polno. Zanimivo je, da atraktivno zunanjost človek opazi tudi iz notranjosti – velik pokrov motorja z drznimi črtami. Dolgo sem avto tudi opazoval, da sem sploh dojel, koliko je v resnici velik. Kar nekako nisem vedel, kam bi ga uvrstil. Mimogrede, dolžina je 4,44 metra.
Avtu so namenili lepa 19-palčna platišča, ki pa jih je treba res paziti, saj popravila barvnih delov niso preprosta. Oddaljenost od tal je 16,5 cm, kar ravno še zadošča, da je vstopanje/izstopanje preprosto in voznik z manj skrbi zapelje na makadam, hkrati pa še vedno ohranja športnost.
NOTRANJOST
Zelo premišljeno oblikovanje se nadaljuje tudi v notranjosti. Precej oblikovnih stvari spominja na notranjost v Leonu, vsekakor pa je kakovost materialov in izdelava na zelo visokem nivoju. Formentor poskuša vlivati občutek prestižnosti in v dokajšnji meri mu tudi uspeva. Materiali so že na otip takšni, da škripanja ne bi smelo biti. Usnjeni deli so elegantno zašiti, z ravno prav živo kombinacijo barv.
Sedeži so izvrstni in nudijo veliko bočnega oprijema in športnega (vendar ne trdega) sedenja. Prostora je dovolj, edino pripenjanje varnostnega pasu je nekoliko tesno. Najprej sem pomislil, da sem pač preširok (kar je res), ko pa sta to čisto neodvisno omenila še dva sopotnika, sem prišel do zaključka, da bi to lahko rešili bolje.
Povsod je veliko zanimivih detajlov, ki privabljajo poglede. Osrednje mesto zavzema velik zaslon za infotainment, ki je praktično enak tistemu v novejših Leonih. Enako velja tudi za popolno digitalizacijo pri upravljanju temperature. Ko smo ravno pri digitalizaciji – tudi zaslon pred voznikom je enak kot pri Leonu, ima pa nekaj dodatnih športnih prikazov – prikaz vrtljajev, navora in moči motorja. Števec ima številčenje do 300 km/h, kar je posledica želje po športnem videzu in tega, da je na voljo tudi 310 konjski motor.
Volan je za oprijem odličen, na njem pa boste v slogu koncerna našli upravljanje infotainmenta in tempomata.
Na sredinski konzoli je namesto običajne ročice (avtomatskega) menjalnika zgolj majhen “izrastek”.
Upravljanje je enostavno, zavzame pa manj prostora, kar še povečuje občutek prostornosti. Avto je spredaj pričakovano prostoren, zadnja klop pa ima nekoliko ožji dostop, sedenje pa je presenetljivo prostorno in ima prostor tudi nad glavo.
Prtljažnik ima 450 litrov prostora in je nekako pričakovane velikosti. Ni ravno največji, vseeno pa mu majhnosti tudi ne moremo očitati.
MOTOR, VOŽNJA, PORABA
Kot sem napisal v uvodu, je pod pokrovom motorja brnel motor 1,5 TSI s 110 kW (150 KS). Razvojniki so mu namenili sedemstopenjski menjalnik DSG. Slednji ima kot običajno dva načina prestavljanja D (normalen) in S (športen). Formentorjev menjalnik kaže svojo športno naravnanost s tem, da tudi v načinu D prestavlja za spoznanje bolj pogosto in športno. K temu nekaj prinese tudi motor, ki se sicer rad vrti, je pa na strmih serpentinah s tem menjalnikom (in pri teži skoraj 1500 kg) za odtenek preslaboten. Povedano drugače – preslaboten je, če voznik vozi z nežno nogo, kar pomeni, da ima motor pri izhodu iz ovinka malo vrtljajev, tam pa turbina še ne daje svojega učinka. Na strmih vzponih tako avto malo prevečkrat prestavlja, kar pa je morda celo namerno sprogramirano.
Na bolj ravnih cestah je vožnja prijetna in daje pričakovano športen vtis. Podvozje je namreč odlično in avto zlahka zmore večino voznikovih in motornih zahtev.
Volan je ravno prav občutljiv, da sem se stalno spraševal, kako jim je uspelo tako dobro ujeti nastavitve. Avto ubogljivo sledi zahtevam, čeprav podvozje ni ropotajoče (pre)trdo. Zavore so sicer zadovoljive, sem pa imel občutek, da bi lahko začele grabiti pri manj pritiska na pedal.
Večkrat se mi je zdelo, da je avto hiter, vendar pa je števec pokazal prav nasprotno. Zanimivo – pogosto ima človek ravno obraten (lažni) občutek. Na avtocesti sem bil sicer v močnem nalivu, sem pa dobil občutek, da si ta motor ne želi priganjanja. Glede na to, da bi avto lahko imel 310 konjski motor, je sam avto vsekakor sposoben tudi hitre vožnje.
Start/stop sicer je spet tipično koncernski s pogosto prehitrim ugašanjem. Za nameček pa malo zamuja pri vžigu. Ko se prižge zelena luč, voznik pritisne na pedal, vendar se nekaj (seveda kratkih) trenutkov ne zgodi nič. Tako se mi je stalno dogajalo, da sem po nepotrebnem za kakšen milimeter bolj pritisnil pedal, kot bi bilo treba, takrat pa je avto vžgal. Posledično speljevanje ni tako mirno. Da ne bo nesporazuma – ne gre za hud zamik ali kakšno rohnenje ali poskakovanje. Sploh ne. Menim le, da bi inženirji lahko malo izpilili to zadevo.
Formentor je zares dobro zvočno izoliran, zato je vožnja tiha in prijetna. Prav zanima me, kako se obneseta še dve drugi različici: prej omenjeni 310 konjski športnik s štirikolesnim pogonom in hibridna različica.
Tovarniško obljubljena poraba po WLTP naj bi bila med 6,6 in 7,2 litra. Po prevoženih precej zahtevnih zavitih 400 kilometrih je bila poraba 6,5 litra. Kar je dobro, upoštevati pa je treba, da vozim z nežno nogo. Sem pa prepričan, da bodo uporabniki hitro opazili, da je rezervoar majhen – 50 litrov namreč lahko natočimo v tole špansko kočijo.
OSTALO
Spoznal sem, da ima infotainment (pričakovano) nekaj trikov. Zanimiv je recimo, da lahko gretje sedežev sprožimo s hkratnim držanjem modrega in rdečega dela senzorja za temperaturo. Prav tako nisem vedel, da lahko na prikazu notranje klimatizacije (če že slučajno prideš tja) klikneš na puščico in tako vključi/izključiš pihanje na tistem delu. Že zadnjič sem napisal, da lopute za zrak lahko tudi zapremo, čeprav sem prepričan, da mnogi vozniki Seatov tega ne vedo. Verjetno je takšnih stvari še nekaj in so skoraj zagotovo opisane v navodilih. Sam običajno preberem navodila za vse stvari, ki jih uporabljam, vendar pa sem pri testiranju s časom preveč omejen. Navodila pri modernih avtomobilih so namreč debela knjiga …
Infotainment je v teh časih v avtomobilih zelo pomembna zadeva. Formentor je zelo podoben Leonu, ki pa v osnovi sledi smernicam koncerna (Seat, Volkswagen, Škoda, Audi …). Na sredinskih zaslonih uporabljajo tudi upravljanje s kretnjami, ki pa meni nikakor ne deluje zadovoljivo. Precej stvari lahko še izboljšajo, kljub vsemu pa še vedno zagovarjam fizične gumbe za osnovna opravila.
Funkcija Lane assist je namenjena pomoči pri ohranjanju vožnje znotraj voznega pasu. Ampak mene ta funkcija zelo moti in jo vedno izključujem. Glede na to, da to ni varnostno nujna zadeva in je proizvajalec predvidel, da jo voznik izključi, sem prepričan, da bi si avto moral zapomniti mojo nastavitev tudi, ko ugasnem motor. Pa je ne. Formentor seveda ni edini pri tem in res ne vem, kaj želijo doseči s temi zadevami. Za nameček je vrnitev iz menija izključevanja te funkcije nerodna ali pa ne poznam kakšnega trika.
Sicer je ozvočenje sprejemljivo dobro, radijski (DAB) sprejem pa dober. Me pa moti, prikaz seznama postaj in izbiranje postaje. Seznam je lahko precej dolg, kljub velikemu zaslonu pa vidimo le tri postaje. Kar pomeni, da je treba res veliko premikanja. Ker je zaslon občutljiv na dotik, se pogosto zgodi, da človek klikne mimo ali pa po nesreči izbere napačno postajo. To je nerodno, je pa res, da si lahko pripravimo priljubljene postaje, ki imajo velik logotip, in je izbiranje potem precej lažje.
V zaslonu pred voznikom se prikazuje tudi način, v katerem je menjalnik (D, S ali M). Vendar bi bilo všečno, če bi se prikazala tudi prestava, v kateri je avto (recimo D3). Pri ročni izbiri se to prikaže.
Tudi navigacija je tipična za koncern. Solidna, z dobro pokritostjo (modernimi zemljevidi) in precej uporabniško prijazna. Vseeno pa sem prepričan, da je Google Maps veliko boljši (boljše izbiranje poti, veliko boljše trenutne informacije, precej boljši podatki o iskanih subjektih …). Ker je podprt Android Auto, je na voljo tudi Google Maps, posledično pa vgrajena navigacija kar nekako izgublja svoj smisel.
ZAKLJUČEK
Cena testiranega avtomobila je okrog trideset tisočakov. Veliko? Hm, pravzaprav niti ne. Avtomobil je moderen, športen, izvrstno opremljen, kakovostno narejen in sprejemljivo motoriziran. Prav vsem, ki so ga videli, je bil zelo všeč. Res veliko se jih je oziralo za njim in me spraševalo o njem. Če ne bi tega sam doživel, ne bi verjel. Tisti, ki so se peljali, so zelo hvalili udobje in občutke med vožnjo. Še posebej, ker so bili vmes takšni, ki jim je rado slabo in sem jih peljal po res močno ovinkastih cestah. Torej velik všeček za Formentorja.
Zamer resnično ni veliko, avto bi z največjim veseljem vozil. Še posebej, če bi imel štirikolesni in/ali hibridni pogon 🙂
Za preizkus se toplo zahvaljujem podjetju Avto Cerar iz Kamnika. Če boste kupovali Seata ali Cupro, naj bo to vaša prva izbira.