Odločiti se za smučanje med prvomajskimi počitnicami? Za večino smrtnikov ne najbolj trezna odločitev. Ker pa sem včasih turno smučal tudi še konec junija, zame ni bilo dileme. Gremo!
Kar zadeva smučanje – najvišja ocena. Proge prazne, smučišča, ki so obrnjena stran od sonca, pa so tudi popoldan ponujala odlično smuko. Glede na to, da je smučarska karta zastonj (če si v hotelu vsaj štiri noči), je zadeva vsekakor ponudila odlično razmerje med ceno in kvaliteto.
Livigno kot ga poznamo iz prejšnjih obiskov – relativno zanemarjeno, z mnogo zaprtimi lokali in množico žlobudravcev (naših zahodnih sosedov). Lahko bi napisal, da je tipično italijansko mesto, če ne bi bilo mesto v brezcarinskem območju. Meni je uporabno le to, da je bencin cenejši (97 centov za liter). Cene živilskih stvari so povsem normalne. Cenejši pa je načeloma alkohol, tobak, parfumi, nakit … skratka stvari, ki jih načeloma ne kupujem in me ne zanimajo (z izjemo kakšnega pivca). Velik minus pa to prinese na carini – niti Švicarji, niti Italijani nikakor niso uspeli razumeti, da smo ljudje, ki ne kupijo NIČ od zgoraj naštetega. Veliko veselje so imeli odnašati osebno izkaznico, brskati po gatah, pretikati po predalih in denarnici, iskati nemogoče. Pa naj imajo veselje, jaz pa sem ga imel, ko je bil avto spet na območju EU 🙂
Izlet v St. Moritz seveda pokaže Švico v vsem blišču. Urejenost, red, čistoča, upoštevanje pravil … Pri plačilu v trgovini pa prijetno presenečenje – pri plačilu s kartico, se na avtomatu takoj pojavi postopek v slovenščini!! Res je pisalo “Po?akajte” namesto “Počakajte”, vendar kapo dol.
Po poti nazaj pa preko prelaza Reschen, da ne bo tako dolgočasno …
Mislim, da se naslednje leto spet odpravimo tja.