Včeraj me je za avtokrosu za majico pocukal znanec, ki je prebral članke o osvetlitvah na mojem blogu. Opozoril me je, da sem zadevo zagrabil pregloboko in nisem pojasnil osnovnih parametrov, ki vplivajo na osvetlitev. Mislim, da ima prav, zato še nekaj o osnovah osvetlitve.
Na osvetlitev (exposure) vplivajo tri stvari:
– čas, ko ima svetloba dostop do senzorja (filma),
– odprtost zaslonke (kako široka je odprtina, po kateri prihaja svetloba),
– občutljivost senzorja (filma).
Opomba: Laično gledano sta film in senzor podobni zadevi, zato bomo govorili kar o senzorju. Sicer pa pri filmu na svetlobo reagirajo drobna zrnca, senzor pa prebere vrednosti na posameznih elementih in jih zapiše v datoteko.
Treba je vedeti, da sprememba katerega od parametrov vpliva na osvetlitev. Če torej spremenimo enega od njih (da dosežemo želeni efekt), moramo obvezno spremeniti vsaj enega od drugih dveh.
Za enostavno ponazoritev sem slišal zanimiv primer – sončenje. Čas osvetlitve je povsem razumljiv – dlje kot bomo na soncu, bolj nas bo opeklo. Občutljivost senzorja si ponazorimo z občutljivostjo naše kože. Če smo bolj občutljiv tip, potrebujemo precej manj »osvetlitve«, da dosežemo neko stopnjo opeklin. Odprtost zaslonke pa je lahko moč sonca – če prihaja skozi oblake, je odprtost majhna in potrebujemo več časa (ali večjo občutljivost) za isto stopnjo opekline. Razumljivo? Meni se zdi zelo nazorna predstavitev dogajanja na senzorju.
Kakšen pa je sploh smisel spreminjanja osvetlitve, ko smo enkrat ujeli pravo? Z različnimi vrednostmi prej omenjenih parametrov (še posebej sta tukaj v vlogi čas in zaslonka) lahko močno spreminjamo fotografijo.
Primer: Če je čas kratek, bomo pri vodi ujeli kapljico. Če pa je čas daljši, bo kapljica v času osvetlitve že prepotovala določeno pot in to bo naredilo belo črto. Ampak – če smo čas podaljšali, smo morali zmanjšati občutljivost ali zmanjšati odprtost zaslonke (da je svetloba počasneje pritekala na senzor).
Primer: Če je zaslonka odprta, bomo na fotografiji dobili ostro le točko, kjer smo fokusirali (povedano laično, več o globinski ostrini pa kdaj drugič), ozadje pa bo zamegljeno. Če pa je zaslonka bolj zaprta, pa bo globinske ostrine več in bomo videli tudi ozadje. Kdaj je primerno prvo (recimo pri portretih), kdaj pa drugo (recimo pri pokrajini). Pozorno si oglejte ozadje pri naslednjih dveh fotografijah (posneti sta ena za drugo, spremenjena je zaslonka).
Tole je bilo povsem na kratko o odnosu med glavnimi tremi parametri osvetlitve.