Tole je kopija starejšega zapisa iz jeseni leta 2005.
Avto – novi Forester (modelno leto 2006), motor 2.0 (novi model 158 konjičkov), ročni menjalnik.
Sodelujoči – žena, moj mulc (prvošolec in navdušen Subijevec) in moja malenkost.
Že pred časom sem se dogovoril za test na “terenu” in ne le na asfaltu.
Sedenje je dokaj podobno kot v prejšnjih modelih. Kvečjemu bolj trdi sedeži so, kar meni ustreza. Še posebej na zadnji klopi je (po mnenju žene) sedenje izrazito boljše. Več je tudi prostora za noge na zadnji klopi, kar je pohvalno, saj moj letnik (2001) ni slovel po zadostni prostornosti.
Pred časom sem sedel v takšnega s sončno streho. Tisti rob sončne strehe je prenizek (ne vem kako je v prejšnjih modelih), saj glava (pri 185 cm) stalno zadeva. Zame neuporabno. Žal, saj bi si želel sončne strehe.
K sreči testni ni imel sončne strehe in teh težav ni bilo. Vse je na dosegu roke – pravzaprav tako kot smo pri Subaruju navajeni.
Avtomatska klima je opravljala svojo nalogo, čeprav na tujih forumih za prejšnje letnike (2003, 2004 in 2005) na klimo leti precej pripomb. Mogoče so zadevo uredili, kaj posebej pa ne morem napisati, saj ni bilo pravih temperaturnih sprememb.
Zelo pohvalna so nova zunanja ogledala – velika, pregledna – skoraj kot pri kombiju. Preglednost je torej še izboljšana, čeprav težav tudi pri starem modelu ni bilo. Sedi se namreč višje kot v limuzinah, vendar hkrati nižje kot v nekaterih “terencih”. Nekako bi rekel – ravno prav visoko.
Materiali so zelo kakovostni, odpiranja posameznih predalov, delovanje upravljalnih gumbov in ročic pa na zelo visoki ravni. Vtis je še boljši kot pri predhodnikih.
Avto je imel dobrih tisoč kilometrov in je imel obute dobre zimske Bridgestone pnevmatike. Novi model uporablja 16 colske pnevmatike. Na blatu so se izkazale odlično. Premalo pa je bilo vožnje na hitrejših cestah, da bi zapisal mnenje o tem.
Kljub temu, da sem precej navajen avtomatika, sva po nekaj metrih s Forijem postala kot rit in srajca. Menjalnik je pravzaprav zelo dober, morda jaz kot sitnoba začutim malo nerodno kvečjemu prvo prestavo (ni tako očitno, kdaj pade v prestavo), vendar daleč od tega, da bi bilo kaj moteče ali slabo delujoče. Mogoče samo slab trenutek ali slabost konkretnega avtomobila.
Krajša vožnja po avtocesti je minila brez pripomb in priganjanja – slednjega pač ne maram. Tudi na običajni cesti je avto za voznika praktično neopazen – kar je dobro. Navor je za bencinarja kar ugoden, saj deluje skoraj kot dizel. Sicer pa so Subarujevi bokserji od nekdaj sloveli po primernem navoru pri nizkih obratih. O kakšnem cukanju, ki sem ga nalašč hotel povzročiti z visoko prestavo, ni ne duha ne sluha.
Notranjost je zelo tiha in mirna – še bolj kot pri prejšnjih modelih.
Na testni progi – bivša cross proga – je šlo zares. Res impresivno. Če bi prej šel stavit, če avto tole zmore, bi stavo zagotovo izgubil. Po takšni strmini se niti s kolesom ne upa peljati vsakdo. Mislim navzdol – navzgor pa po takšni strmini s kolesem niti ne moreš – vsaj tisti, ki imamo nekaj dekagramov preveč. Kljub spolzki podlagi je avto izredno suvereno obvladoval vse preizkuse. Na poligonu naredim nekaj krogov. Gor, dol, sem, tja – paziti je potrebno edino, da ne “počohaš” po tleh z odbijačem (avto je sicer visok 20 cm – kar pomeni, da je centimeter višji od prejšnjih modelov Forijev!).
Odlično deluje tudi LSD – prepričan sem, da starejši letniki, ki tega pripomočka nimajo, ne bi speljali na določenih delih. Kolesi (recimo samo desna) bi se vrteli v prazno. Tukaj pa avto za trenutek počaka, potem pa malo odnese zadek in spelje. Seveda pomagajo tudi dodani konjički, ki jih je sedaj za takšne hece dovolj.
Spusti po blatni strmini so brez težav, tudi pri nekoliko zamaknjenih spustih zaradi nizkega težišča dobro obvladljivi. Zaviranje z reduktorjem seveda ni takšno kot pri pravih terencih, vendar kljub temu avto suvereno vozi navzdol – še posebej, ker pri rahlem zaviranju na strmem spustu (seveda brez uporabe sklopke!) avto ne cuka in ne crkuje ter tako lepo ohranja oprijem.
Skratka – Forester zmore več, kot si bo velika večina voznikov sploh drznila preizkusiti.
Zelo pohvalen (glede na prejšnje modele) je torej močan motor in LSD – oboje precej pripomore.
Tudi vožnja v globoko blato je šla brez težav, zaloge moči je namreč dovolj. Je pa treba preceniti in ob pravem trenutku pritisniti do konca.
Sledilo je še nekaj makedama in vožnje po ovinkih. Forester (tudi prejšnji) je kot ustvarjen za takšne zadeve – ovinkaste vaške ceste, vzpone po strmih makedamih, obračanje ob cesti, vožnja po zasneženih cestah …
Poraba naj bi bila – vsaj po podatkih tovarne – na nivoju starejših letnikov (2001) in s tem kakšen liter višja kot pri letnikih 2003, 2004, 2005. Kar je sicer ugodno glede na moč, navor in obliko. Kljub vsemu bi sam raje izbral manj močno zverino, ki bi imela manjšo porabo. Saj ne, da bi se branil moči, vendar je v praksi ne potrebujem toliko, poraba pa je pomembna postavka. Čeprav avto v primerjavi s konkurenco ni požrešen, sem mnenja, da bi vseeno lahko izbrali nekoliko bolj primerno kombinacijo moči in porabe.
Pri 60.000 km na leto se to močno pozna v denarnici. Zato pogrešam dizla ali pa čim manjšo porabo. Vendar je, kar je.
Res avto, ki bi si ga želel imeti v garaži. Tudi žena, ki je “offroad” ne zanima kaj posebej, je bila izredno presenečena. Da o mulcu ne govorim.
Avto je posodil Intereservice Ljubljana.