Mrazišča so zanimiva zadeva. Gre za vrtače, kotanje ali kraška polja v katerih se ob anticiklonih zberejo jezera zelo hladnega zraka. Ker se hladni zrak ne more umakniti, se ohlaja do jutra, ko doseže najnižjo temperaturo. Če gre za običajno pokrajino, se hladen zrak umakne po dolini navzdol, v vrtačah pa ostane “ujet”.
Pogosto je v mraziščih drugačno tudi rastje. Velika planina je relativno hladna tudi sicer, zato ta pojav ni tako opazen. Če pa je mrazišče nižje, pa lahko opazimo, da je v mrazišču drugačno rastje (vegetacijski obrat). Tam opazimo planinsko rušje v kotanji, kjer ga sicer (še) ne bi pričakovali.
Ob anticiklonih, ko zavlada suh mraz, je pravi trenutek za ekstremno nizke temperature. Še posebej v času dolgih noči (december, januar, februar) in brezvetrju se lahko v mraziščih močno ohladi.
Mrazišča na višjih nadmorskih višinah (recimo Komna, Velika planina …) se bolj ohladijo kot tista v dolini. Je pa res, da je višje prevetrenost večja, kar pomeni, da se to ekstremi zgodijo manjkrat.
Kdor se je ob takšnih dnevih že sprehajal (ali smučal) po Veliki planini, je zagotovo opazil, da je v Tihi dolini zelo hladno. Običajno kar zareže po obrazu. Načeloma je celotna Tiha dolina nekakšno mrazišče (kotanjasta oblika), še posebej hladna pa je vrtača ob “enki” (vlečnica številka 1).
Spomnim se, ko sem pred leti pozimi večkrat prišel na smučanje še z “delavsko” gondolo (takrat je vozila ob 7:20). Ko smo prišli v Tiho dolino, pogosto ni bilo niti najmanj enostavno zagnati dizelskih motorjev za vlečnico (pri “osmici”) …
Področje je dobro poznano tudi zimskim pohodnikom (turnim smučarjem), saj v Tihi dolini dolgo ostane pršič. Tudi količina snega je občutno večja kot višje na Veliki planini (kjer jo pogosto razpiha tudi veter).
Poleti pa hladno področje dobro poznajo tudi pastirji, saj ni tako redko, da se tudi poleti v Tihi dolini pojavi slana.
Že dlje časa sem opazoval merilno točko (registrator temperature) v mrazišču v Tihi dolini. Na njej je tudi listek z opisom in telefonsko številko. Poklical sem in prijazni Matej Jezernik mi je posredoval nekaj podatkov omenjene merilne točke. Za zanimivost naj povem, da je bila v zadnjih dveh letih najnižja izmerjena temperatura -33.8 stopinj Celzija (in to 13. in 14. januarja 2006). Preveril sem tudi podatke enega najbolj znanih mrazišč (planina Govnjač na Komni) in takrat je bilo tam -33.7. Kar pomeni, da je mrazišče na Veliki planini zelo hladno.
Zanimiv je tudi lanski poletni podatek – 20. julija je bilo 0.5 stopinje (ob tem, da so prejšnji dan v dolini namerili 35 stopinj!!), le nekaj dni kasneje (26. julija 2007) pa je Matej nameril celo -2.6 stopinje Celzija.
Skratka – mrazišča so zelo zanimiva področja. Spremljanje teh ekstremov pa zahteva nekaj poznavanja območja in vremenskih značilnosti.
Zanimiva objava!
Kot mraziščar pa moram dodati par popravkov, če je ok. 🙂
V mraziščih Velike planine ni opazne "mraziščarsko pogojene" spremembe vegetacije, ker je bila odstranjena naravna vegetacija! Če bi bil še vedno tu listnat/mešani gozd, bi gotovo bile razlike med mrazišči in okolico. Strogo gledano pa vegetacijskega obrata v Sloveniji nimamo nikjer, čeprav se rado tako govori.
Snega je v Tihi dolini najbrž več, ker ga tja napiha veter. Tudi v drugih – še bolj hladnih – mraziščih se ponekod sneg obdrži dlje, ni pa opaziti razlike med prisojnim pobočjem mrazišča in prisojnim pobočjem izven mrazišča. Torej gre (predvsem!) za vpliv vetrovnega prenašanja snega.
13. in 14. januarja 2006 je bilo na Pl. Govnjač na Komni -36.0 °C (najvišja dnevna -29.0 °C!!!) in -34.8 °C (najvišja dnevna -24.0 °C). V sosednjem mrazišču Mrzla Komna je šlo dan kasneje (15.1.) celo pod -40 °C.
Gotovo je Matej 9. januarja 2009 v Tihi dolini izmeril manj kot -40 °C …
Jaka pozdravljen!
Z Matejem žal nimam več stikov. Na e-mail se mi ne oglaša, drugih podatkov pa nimam. Sicer mislim, da je pri merilni postaji njegov GSM, pa bi ga lahko kdaj poklical – sploh sedaj, ko sem skoraj vsak dan na Veliki planini 🙂
Tako žal ne morem zapisati novejših podatkov.
Kar zadeva količino snega – Tiha dolina je znana po tem, da je tam snega vedno precej več. Malo sem skeptičen, če je to ravno zaradi vetra – Tiha dolina je res tiha 🙂 Mogoče ga sicer v višinah res prinese nad ta del, vendar je zanimivo, da je občutek mraza v Tihi dolini pogosto zrelo izrazit. Zato se nekoliko bolj nagibam k temu, da se tukaj mejne padavine pogosteje prevesijo v sneg. Lahko pa se tudi motim, saj nisem vremenar. Le spremljam dogajanje.
V nedeljo (21. junij – načeloma je pihal S-SV veter) je bilo v planšarskem naselju zelo vetrovno in hladno, na Zelenem robu pa vetrovno, vendar občutno topleje, v Tihi dolini pa hladno (skoraj brezvetrje). Skratka – vetrovi in temperature na Veliki planini so zelo različni. Še posebej tisti del, kjer je sedežnica in Tiha dolina se res močno razlikujeta.
Bova videla, če se bo Matej kaj javil, sam sem predvsem opazovalec.