Planinska tura na Königstuhl (2336 m) v narodnem parku Nockberge. Izlet je bil pripravljen v organizaciji Triglavskega narodnega parka kot fotografska delavnica. Pobudnik in vodja izleta je bil Jože Mihelič, ki se že dlje časa trudi ljubiteljem narave predstaviti tako TNP kot tudi sosednje parke.
Nockbergi so zanimivo področje – relativno položni hribi, porasli s travo, cvetlicami in (nižje) gozdom. Zadeve smo se lotili kar iz severa (Innerkrems) in se po panoramski cesti pripeljali do najvišje točke (Eisentalhöhe). Potem pa pot pod noge in po prijaznih poteh do Königstuhla. Kljub občasni megli in vetru, smo hitro dobili vtis, da je gorovje kot ustvarjeno za turne smuke. Zanimiv je tudi podatek, da je narodni park Nockberge pravzaprav nastal, ko so pripravljali načrte za širitev smučišča Innerkrems. Lastniki so se odločili, da smučišča ne bo, kmalu pa so ustanovili narodni park (1987). Na najvišjem vrhu je kar dobro pihalo, vendar smo našli zavetje na razgledni točki.
Na spustu proti Karlbadu je večino pogovorov teklo okrog rastlinja, predvsem pa okrog cimprina. Nemci mu pravijo “die Zirbe” in lahko doseže starost do tisoč let. Les je zelo primeren za rezbarjenje, ima pa tudi specifičen vonj. Drevo je sicer bolj nizko in nekako podobno borovcu, vendar z bolj nežnimi iglicami.
Karlbad je zanimivo “kopališče” – s pomočjo segretih kamnov ogrejejo izvirsko vodo na približno 40 stopinj. Takšni kopeli pripisujejo različne pozitivne učinke.
Nas pa je v Karlbadu namesto kopeli pričakalo kalorično kosilo in postrežba v slovenščini. Zraven pa še nekaj zvokov frajtonarice.
Polnih trebuhov smo se odpravili v avtobus, ki nas je popeljal do Ebene Reichenaua, kjer je sedež narodnega parka. Kratek ogled, nato pa mukotrpna vožnja proti Bledu (zaradi začetka turistične sezone so bile ceste res natrpane). Nekaj utrinkov: