Včeraj popoldan se je v Tunjicah razbesnelo neurje s točo. Toče je bilo toliko, da so cesto plužili kot pozimi, šoli je streho kar odpihnilo, nekatere ceste so uničene. Najhujše pa je seveda odneslo rastlinje – sadje in zelenjava sta v nekaterih delih povsem uničena.
Človek se to poletje pogosto sprašuje; jih bomo odslej (pri)čakali v vse večjem strahu?!
Vsekakor s prošnjo v srcu pričakujem lep(š)o jesen, za njo ‘umirjeno’ zimo …
Lp, Stane
Res vse kaže, da bomo vse pogosteje s strahom zrli v nebo, ko se bo pripravljalo k nevihti …
Žal. Je pa tudi res, da vseeno lahko rečemo, da živimo v dokaj umirjenem koncu sveta. Poskrbimo, da tak tudi ostane.
lp, Izo