Toyota RAV4 2,2 D-4D

V zadnjih dneh sem poskusil čim bolje spoznati Toyoto RAV4. Avto slovi kot “šminkerski” SUV z relativno visoko ceno. Jo upraviči? Pojdimo kar po vrsti.
Najprej nekaj osnovnih podatkov:
– motor 136 konjičkov (2200 cm3)
– kombinirana poraba 6,6 litrov na sto prevoženih kilometrov
– najvišja hitrost 180 km/h
– pospešek 10,5 s
– ročni menjalnik 6 prestav
– oprema Limited.

Notranjost
Avto je po pričakovanjih prostoren. Sedeži so seveda prilagodljivi, zadnja klop še posebej, saj se lahko nagiba ali zapelje po tračnicah naprej/nazaj. Običajno potrebujem nekaj deset kilometrov, da najdem pravi položaj za sedenje. Pri RAV4 ni bilo nič drugače. Volan je sicer nastavljiv po višini, vendar je hod volana tako majhen, da komaj lahko govorim o tem. Pri vstopanju s stegnom malo podrsam po volanu.
Sam sedim precej pokonci in v tem primeru je vzglavnik (sicer prilagodljiv le po višini) za spoznanje preveč potisnjen naprej. Sedi se kar visoko, zato višje voznike moti vzvratno ogledalo, ki nekoliko ovira pogled (vendar je to značilnost vseh višjih vozil). Preglednost med vožnjo je sicer zelo dobra. Pri vzvratni vožnji pomagajo senzorji, velja pa omeniti, da je osvetlitev vzvratne vožnje slaba – glede na to, da sem lep konec strme ozke gorske ceste v temi vozil nazaj, si lahko predstavljate, da sem to dobro občutil.
Volan je usnjen in se odlično drži. Je progresiven in pri večjih hitrostih je premikanje trše in krajše. Roko na srce, na avtocesti je premik preveč podoben tistim v formuli. Za droben premik volana, se avto premočno premakne. Vsaj za moj občutek. Sicer je ravnanje z volanom zelo dobro.
Pomik stekel je hiter in skoraj nevaren. Verjetno bi (še posebej otrok) utrpel kar hude poškodbe, če bi te steklo stisnilo.
Osvetlitev je zanimiva zgodba. Merilniki so osvetljeni res odlično (sistem Optitron), sama armatura pa zelo ceneno. Za povrh vsega je osvetlitev radijskega dela drugačna kot osvetlitev klimatskega dela. Škoda, saj so merilniki res vrhunsko osvetljeni. Merilnik vrtljajev je malo moteče zavrten navzdol, vendar bi se človek po nekaj tednih verjetno navadil.
Okoli sredinskega dela armature sta dva “srebrna pleha”. Na prvi pogled mogoče (komu) lepo, vendar med vožnjo ta svetleči del kar pogosto nehote pritegne oči, prav tako pa tudi odseva v vetrobranskem steklu.
Pred sopotnikom sta dva predala. Spodnji je klasičen, zgornji pa se odpira in zapira s pritiskom (potiskom) na gumb. Neobičajno in malo nerodno.
Zapiranja vseh vrat in predalov so brezhibna, saj je končna izdelava takšna, kot jo pri Toyoti pričakuješ.
Avtomatska (dvopodročna) klima deluje v redu in je v omenjenih dneh dobro opravljala svoje poslanstvo. Kako je poleti in pozimi, pa žal ne vem. Splošni vtis je bil dober, simpatični sta tudi stranski reži, ki se poljubno zavrtita (in/ali zapreta). Ventilacija je dovolj tiha, da med običajnim delovanjem ne moti. V hladnem jutru sem imel občutek (mogoče se motim), da gretje začne (samo) s pihanjem v noge. To je fizikalno gledano sicer pravilno, vendar se prav takrat najpogosteje rosi vetrobransko steklo. Zato mi je všeč Subarujeva ideja, da povsem na začetku malo piha tudi v vetrobransko steklo. Ko se malo bolj segreje, pa piha samo v noge. Tako se enostavno prepreči jutranje rosenje.
Na armaturi povsem po nepotrebnem sveti lučka za zračno blazino (Adult only). Še posebej, ker je malo nejasna in brez navodil skoraj nerazumljiva.
Opozorila, ki jih RAV4 sporoča s piskanjem, so zelo nadležna. Piska za nepripetega voznika, sovoznika, za pozabljene luči, piska ob pretiku menjalnika v vzvratno in – kar je najhujše – za odprta vrata, če je ključ v ključavnici. Noro in glede na zapise uporabnikov, se nad tem piskanjem mnogi pritožujejo.
Na sredini se bohoti velik radio, ki ima v opremi Limited tudi gumbe za navigacijo, čeprav je v tej opremi ni. Sprejem je povsem zadovoljiv, čeprav se niti približno ne more primerjati s tistim pri Outbacku. Podobno velja za ozvočenje, kjer sem pri RAV4 pričakoval več – vsaj glede na izkušnje s Priusom.
Potovalni računalnik podpira le osnovne funkcije, o njegovi natančnosti pa ne upam napisati nič, saj o tem lahko zapišeš kaj šele po daljšem času.
Pedala so mogoče za spoznanje visoka. Kljub temu, da prevozim vsaj 60 kkm na leto (in to ne po avtocesti) in imam kar nekaj kondicije za vožnjo, sem opazil, da me je nekoliko bolelo v nogi. Očitno je stopalo pri prstih za odtenek preveč dvignjeno, vendar bi se na to hitro navadil.
Vožnja je precej udobna, čeprav čutiš, da sediš visoko. Zanimivo pa je nekakšno nihanje gor/dol, ki daje vtis, da voziš avto s kratko medosno razdaljo (čeprav temu ni tako). Nihanje opaziš tako na slabi cesti, kot tudi na avtocesti. Zagotovo povezano s podvozjem. Precejšnje nasprotje od Outbacka, ki zelo lepo požira takšna nihanja. Večkrat smo z družino opazili, da zadaj (dejal bi, da pri amortizerju) nekaj močno zaropota, če zapelješ preko luknje. To se ne zgodi vedno, je pa ropot glasen in tudi reagiranje avta je takrat neudobno. Celo tako, da sem na začetku šel pogledat okrog avta. Kasneje sem se nekako navadil (ali pa je bilo tega manj) in ne izključujem možnosti, da je bilo testno vozilo pred menoj na kakšni resni preizkušnji … Vzmetenje je sicer mešanica osebnega in terenskega vozila. Pač primerno obliki vozila.
Za menjalnik imam občutek, da je spredaj nagnjen nekoliko naprej in ni položen naravnost. Stvar navade in po nekaj sto kilometrih ne moti popolnoma nič. Je pa nekoliko robat (in ne najbolj mehak) prehod iz prve v drugo in iz pete v šesto prestavo.
Nekajkrat sem (pri vožnji v koloni) v kabini zaznal rahel vonj dizla. Mislim, da je prihajal prav od mojega vozila. Zelo rahlo in redko, vendar vredno zabeležke.

Varnost
Varnostne opreme je precej. V modernih avtomobilih o tem skoraj ne gre izgubljati besed. RAV4 ima kup blazin, med drugim tudi za zaščito kolen. Avto je tudi visok, kompakten in daje vtis varnosti.

Poraba in vožnja sama
Čeprav je bil avto na Vršiču, Veliki planini, Jermanci in je z menoj v sedlu prejezdil kar nekaj kratkih vzponov okrog Kamnika, sem bil nad porabo navdušen. Po podatkih potovalnega računalnika je skupna poraba znašala 6,4. Prepričan sem, da se ga brez posebnih težav vozi pri šestih litrih ali še nižje.
Menjalnik ima sicer odlično razporejena prestavna razmerja. Tudi vzpon na zelo strmih makadamih je vožnja odlična, prav tako tudi spust. Druga skrajnost pa je šesta prestava, ki omogoča tiho in varčno vožnjo po hitrih cestah. Avto je pri 130 km/h zelo tih in moja družinska sopotnika sta uspela celo malo zaspati. Česar (pri obeh hkrati) ne pomnim še nikdar.
Navor je zelo lepo porazdeljen in avto je res elegantno voziti na zelo razgibanih cestah. Odličen je v koloni, na odprti cesti, na strmih serpentinah … Tukaj si Toyota zasluži oceno odlično.
Slabši del so zavore, saj je potreben bolj odločen pritisk na pedal (relativno trd).
Velika kolesa (17 col) avtu omogočajo, da brez težav zapelje na kakšen rob. Je pa res, da se cena vzdrževanja z velikimi pnevmatikami precej poveča. Odmaknjenost od tal je 18 cm. Čeprav je avto videti precej visok, pa samo podvozje ni tako visoko postavljeno. Že Forester letnik 2003 je visok 19 cm, novi Forester pa celo 21,5. Torej je potrebno kar nekaj previdnosti, da nas ne zavede visoko sedenje.
Na avtocesti sem opazil, da se (rahlo) trese zunanje desno ogledalo. Nič hujšega sicer.
Znano dejstvo je, da se dizli segrevajo počasneje. Vendar imam občutek, da se RAV4 ogreva res počasi. Pri sedmih stopinjah Celzija in klancu, ki ga imam na poti v službo, se je kazalec ogretosti postavil na sredino šele po dobrih petnajstih minutah. Glede na to, da mraz še ni pritisnil, me je to kar presenetilo. Je pa res, da je motor precej uglajen tudi hladen in tega (pri umirjeni vožnji) niti ne opaziš. Mogoče le pri ogrevanju, ki je s tem povezano.
Zunanje luči svetijo povsem v redu, prav tako tudi meglenke. Ne odstopajo niti v pozitivnem niti v negativnem smislu.

Pogon
Pogon me je pozitivno presenetil. Pričakoval sem bolj šminkerski SUV, vendar se je zelo dobro izkazal. Ker imam oprema Limited že vgrajeno VSC (spet piskanje!), TRC in HAC, ne morem povedati, kakšen je pogon v osnovi (oprema Active). Z vsemi omenjenimi pripomočki pa je zares suveren. Dodano ima tudi tipko za zaporo sredinskega diferenciala, ki enakomerno razporedi navor med obe osi. Mogoče bi bilo ob vsej elektroniki smiselno, da bi se po določenem času ta zapora izključila (ali pa bi vsaj opozorilo voznika na to). Pretirana uporaba na suhi/oprijemljivi podlagi je verjetno škodljiva. Je pa res, da servisi od tega živijo 🙂
VSC je sicer bolj znan pod imenom ESP in s svojimi posegi skrbi za stabilnost vozila. TRC (traction control) je nadzor zdrsa pogonskih koles, HAC (hill assist control) pa je pomoč pri speljevanju v klanec. HAC sicer nima Subarujevega Hill-holderja – kar je škoda.
Skratka – v kombinaciji z odličnim prestavnim razmerjem, velikim in lepo razporejenim navorom ter obilo elektronike je vožnja po strmih, globoko luknjastih (in verjetno tudi zasneženih) cestah pravi užitek.
Omeniti velja še navodila. V predalu sem našel debel šop navodil. Nekaj kratkih navodil “kako začeti”, “servisi” … so zelo lepo pripravljeni. Glavna navodila pa so debela (kar je v redu), vendar polna napak. Če nič drugega, bi lahko za slovnični pregled uporabili slovnični pregledovalnik BesAna, za vsebinskega pa zaprosili nekaj ljudi, da ga preberejo. Napake kar mrgolijo naokrog (recimo napačne oznake pri pojasnjevalnih slikah).

Kaj reči za konec? Cena (32 kEUR) je precej visoka, je pa res, da dobimo šminkerskega SUVa z nizko porabo, kvalitetno izdelavo in odličnim reagiranjem motorja med vožnjo. RAV4 dobro drži ceno tudi pri rabljenih vozilih, kar zagotovo tudi potrjuje, da je priljubljen.

Ostale moje avtomobilske zapise, najdete tukaj.
Za test se najlepše zahvaljujem Toyoti Center (Leskoškova, Ljubljana).