Lepa nedelja je vabila. Pa smo se odpravili na Ljubelj, nato pa na Povno peč (Povno). Na vrhu je sicer tablica z imenom Polna peč, vendar sem raje zapisal Povna peč. In to zato, ker je tako zapisano tudi v Klinarjevem vodniku Karavanke. In Klinarju kapo dol, kar zadeva jezik!
Strma cesta (menda so pred časom govorili o najstrmejšem alpskem prelazu – 34%), malo zajemanja sape na prelazu, nato pa po grebenu proti Povni peči. Pot je bila blatna, zato je pač potrebno na nekaterih mestih malo bolj paziti. Pol ure po prelazu smo “osvojili” naš vrh (1503 m).
V dolina pa seveda slastna pica … popoldan pa še malo košarke.
Res je lep tale greben nad Ljubeljem. 🙂
Naprej proti Palcu že kar 'malce skrivnosten'. No ja, drži pa tudi, da naprej od Povne peči ni več ravno družinski …
Lp,
Stane
Ja, naprej ni več prav družinski. Pa še precej drseče je bilo …