Hm – kako napisati. Moj tretji Forester (MY2006) je sedaj star tri leta in mesec dni – sam ga imam skoraj tri mesece in sem z njim prevozil naredil blizu 10 kkm.
Torej je čas, da zapišem nekaj opažanj.
Gre za dobro opremljeno verzijo (strešno okno, zimski paket …), avto pa je bil pred mojim nakupom zelo ohranjen (42 kkm, brez praske) – praktično kot bi kupil nov avto.
Priznati moram, da me je presenetila nizka poraba. Kljub temu, da je avto močnejši (158 konjičkov), je poraba nižja kot pri prejšnjem modelu MY2003. Povprečje porab imam 8,09 litra na sto prevoženih kilometrov. Najnižja poraba je bila 7,22 najvišja pa 9,44. Moje vožnje so zelo pestre – torej nekaj avtocest, nekaj regionalnih cest, precej pa tudi mestnih/vaških in makadamskih. Skratka – zelo pestro.
Subaru slovi po kakovosti in uporabnosti. O tem čivkajo že ptički na veji – vsaj tisti, ki jih mraz ni pregnal. Kombinacija zmogljivosti, udobja, zanesljivosti, uporabnosti, voznih lastnosti, prostornosti (in tudi posebnosti) je tista, ki me je že tretjič potegnila v nakup Foresterja. Sedaj odlično deluje tudi avtomatika hlajenja/gretja, kar je bila prej rak rana Foresterjev. Prav tako je zelo miren tek motorja, zunanja ogledala so sedaj odlična (kombijevska), usnjen volan je res odličen …
Zato dobrih podrobnosti sploh ne bom omenjal. Jih je enostavno preveč. Odločil sem se, da omenim le slabe točke, ki sem jih zaznal.
Vstopanje in sedanje v Foresterja je bila vedno zelo pohvaljena lastnost. Pri MY2006 s strešnim oknom pa velja omeniti, da z glavo podrsam po robu strešnega okna. Tam je sicer mehko, pa tudi udarim se ne, pričesko pa si le počešem. Pri mojih 185 cm to še gre, ne vem pa, kako se obnese pri višjih voznikih.
Ker je sedaj na sredini predal in naslon za roko, se je pripenjanje varnostnega pasu nekoliko otežilo. Ni sile, pa vendarle omembe vredno. Ko smo ravno pri varnostnem pasu – piskanje za nepripet pas je res nadležno. Ker smo nekateri takšne vrste ptiči, da se kam zapeljemo tudi nepripeti (recimo, če imam mastne/umazane roke in grem le petsto metrov naprej po drva), je to silno nadležno. Na internetu sem videl, da mnogi zadevo enostavno izključijo, pri vaškem kleparju pa sem opazil, da ima vtaknjen le tisti del, ki se zapne (brez pasu seveda).
Pri pranju žarometov je sedaj narejena neumnost – vključi se vedno, ko pritisneš na pranje vetrobranskega stekla. In potem tista pena leti po celem avtu. Če imaš ob tem prižgan radio, boš zaslišal tudi kratko “šmelcanje”.
Osvetlitev notranjosti in armature še vedno ni najboljša. Sploh ker so luč zaradi strešnega okna pomaknili še bolj nazaj. Armatura pa nikakor ni enako osvetljena kot ura na sredini. Zanimivo, da je to pri vsakem Foresterju drugače. Kot bi uro kupovali na Kitajskem 🙂
Avto tudi konec leta 2006 še nima potovalnega računalnika. Škoda.
Upravljanje radia je delno možno tudi na odličnem volanu. Vendar sem videl tudi že boljše rešitve (recimo Renaultov način, ki upravljanja nima na samem volanu, mi je bolj všeč). Radio tudi ne podpira MP3, čeprav je vgrajen najboljši avdio sistem, ki je bil na voljo.
Vzglavniki so dokaj nizki, pri moji višini že blizu meje varnosti. Čeprav je sedež v redu, je po velikosti narejen bolj za nižje vzhodnjake. Nekateri občutijo tudi grelne ploščice pod ritjo, menda pa se tudi rade premaknejo in imaš kup dela s tem, da zadevo urediš.
Števec po celem območju laže za kakšnih 10 % – seveda kaže več. Kar je po svoje v redu, da prihraniš pri radarskih kontrolah.
Tudi zelo uglajen motor kdaj malo pocuka – res je, da sem pri motorju in volanu zelo občutljiv, pa me vseeno kdaj malo ujezi. Moj kolega mehanik mi pravi, da naj dam radio bolj na glas 🙂
To bi prav prišlo tudi zaradi dveh čričkov, ki se pojavljata. Oba sta bolj nagnjena k življenju pri nizkih temperaturah. Prvi domuje na sredini armature, drugi pa v voznikovem sedežu.
V mrazu nagaja tudi daljinsko centralno zaklepanje. In to že pri tretjem Foresterju. Če je ključ topel, ni težav, zato je to očitno povezano z baterijo.
V dežju in snegu je moteče, da se dežne kapljice ali sneg ob odpiranju vrat tako hudičevo polijejo/vsujejo na notranji del vrat ali na sedež. Sedaj sem se skoraj že navadil, da prej s prstom pobrišem … potem pa odprem.
Pri zagonu hladnega motorja avto imam občutek, da avto preveč vleče. Še posebej to opazim, ko pridem s kakšnega hriba in se cesta spušča navzdol. Tam ga v prvi prestavi in reduktorju komaj krotim z zavoro. Res pretirava – ravno včeraj sva s sinom na strmi in skrajno poledeneli cesti Foresterja zasukala počez. Vrag je enostavno tako divjal, da je bilo potrebno precej zavirati. To se je seveda zgodilo po kakšnih petdesetih metrih. Saj po kakšnih sto ali dvesto je že v redu. Ampak, da sva prišla do tja, je minilo še kakšne dobre pol ure 🙂 saj je nastal popoln kaos.
Takole – tole je nekaj negativnih lastnosti, ki sem jih opazil. Ob zaključku upoštevajte, da je dobrih lastnosti res veliko (sicer se seveda ne bi odločil za Foresterja) in da sem do avtomobilov skrajno kritičen.
Raje ne povem, koliko napak najdem pri drugih 🙂
Pripombe pa – kot vedno – dobrodošle.