Zadnjih nekaj dni sem imel priložnost svoje poti opravljati z zanimivim avtomobilom. Tokrat je bil to Volkswagen e-up!, ki ima po mojem precej ponesrečeno ime. Skoraj težko verjamem, da današnji mojstri marketinga ne pomislijo na to, da ljudje uporabljajo spletne iskalnike. In iskalnik težko bolj zmedete, kot je to uspelo krstnim botrom pri Volkswagnu. In e-up! je res uradno ime, kar lahko preverite na spletni strani uvoznika. Za nameček ima težave s tem imenom tudi Amebis Besana, ki je sicer prijazen pomočnik piscem besedil.
Kakor koli že, e-up! je malo vozilo z izključno električnim pogonom. O plusih in minusih električnih vozil sem pisal že spomladi in tisti članek je komentiralo precej ljudi – in kar mi je všeč – velika večina se je povsem strinjala z napisanim.
Dovolj uvoda, poglejmo si nekaj značilnosti, ki so mi padle v oči.
Zunanjost
Električni e-up! je oblikovno enak kot up!, ki ima motor z notranjim izgorevanjem. Razen nekaj malenkosti seveda. Zaman boste recimo iskali izpušno cev. Vseeno pa gre za majhen mestni avto s petimi vrati. Oblika je trendovska, vendar med mestnimi malčki ne izstopa posebej. Meni je e-up! najbolj všeč spredaj, predvsem s svojimi lučmi in presenetljivo velikim znakom VW na sredini. Kot je danes v navadi, se na nekaterih delih pojavi kakšen moder del, ki namiguje na uporabo elektrike. Dodaten zunanji namig, da ne gre za običajno izvedenko modela up!, so drugačna platišča, ki sicer niso najlepša, so pa aerodinamično optimizirana. Avto sicer uporablja 15 palčne pnevmatike.
Bela barva, ki je sicer edina na izbiro pri električnem modelu, avtu dobro pristaja.
V zadnjem odbijaču so nameščeni tudi senzorji za pomoč pri vzvratni vožnji, spredaj pa senzorjev žal ne boste našli. Vseeno je avto zaradi svoje majhnosti in odrezanih linij zelo primeren za vijuganje in uporabo v mestu.
Zunanja izdelava je na visokem nivoju. Barva deluje zelo obstojno, vrata se dobro zapirajo, brisalci dobro opravljajo svoje delo … Pozornejši opazovalec bo opazil, da se okna na zadnjih vratih ne premikajo gor/dol, pač pa se odprejo/zaprejo le za nekaj centimetrov v stran. Zunanja ogledala so prave velikosti, da oblikovno ne motijo, iz notranjosti pa so hkrati dovolj pregledna.
Notranjost
Če je občutek zunanjosti na visokem nivoju, je notri vendarle čutiti, da gre za avto, ki je v osnovi nižje na lestvici (še nižje kot Polo). Materiali so občutno cenejši kot tisti, ki jih boste našli v Golfu in prej ali slej se bo pojavil kak čriček. Vendar ne razumite narobe – ne gre za nikakršno šlamparijo, le vse skupaj je bolj preprosto, manj trdoživo in manj elegantno. Povsem skladno z avtomobilskim razredom, ki mu e-up! pripada.
Najboljše moram omeniti takoj na začetku. Volan in prikazovalnik pred voznikom. Oboje je res vrhunsko. Je pa res, da je meni volan prekrival zgornji del prikazovalnikov, kar pa je seveda stvar nastavitev višine volana in sedenja. Vsekakor so prikazovalniki pred voznikom izredno pregledni in so bili všeč vsem sopotnikom.
Pri novejših avtomobilih se človek kar malo začudi, ko opazi ročno zavoro v dobesednem pomenu. Pričakoval sem tipko, pa je na sredini še vedno tista prava ročka, ki smo je bili navajeni pred leti.
Prostora je spredaj presenetljivo veliko. Mislim, da tudi tisti s 190 cm ne bi zadeli z glavo v strop, kar je za ta velikostni razred dober podatek. Zadaj je občutek razumljivo bolj utesnjen, prav tako pa ne pričakujte prostornega prtljažnika. Slednji ima sicer dvojno dno, kar pa po svoje vzame še nekaj prostora.
Sedeži so relativno preprosti in nimajo prav veliko bočnega oprijema. Prav tako so oblečeni v blago, ki zelo drsi in telefon, ki ga odložite na sedež sopotnika, se bo hitro znašel na tleh.
Odlagalnih prostorov nekaj je, žal pa tudi pri teh velja, da so precej drseče. Tudi tukaj bi si želel prostor za telefon. Mogoče bi ga lahko pridobili namesto ročice za ročno zavoro ali pa bi tisti del nadomestili s sredinskim naslonom, ki sem ga tudi pogrešal. Ampak spet – gre za avto, ki je v osnovi nižje postavljen na lestvici.
Vgrajen je relativno poceni radio z osnovnimi funkcijami. Po svoje škoda, ker je sicer avto verjetno najbolj namenjen mladim v mestih. In mladim je danes povezljivost zelo pomembna. To se nekako navezuje tudi na presenečenje na začetku, ko sem opazil, da nad sredinskim delom armature kraljuje Garmin. Zakaj vraga pa vgrajujejo Garminovo navigacijo, ki grdo štrli iz armature, saj bi lahko imeli vse skupaj vgrajeno v radio? Škoda. Osrednji del je nemško jasen in dobro zasnovan.
Še bolj je vse skupaj čudno, ker ima omenjeni povezavo z avtomobilom in na njegovem zaslonu spremljamo podatke, ki bi jih pričakovali v osnovnem delu – poraba, doseg … Seveda vključuje tudi samo navigacijo, ki sicer ni ravno vrhunska, je pa vseeno povsem uporabna. Še posebej, ker je prilagojena električnim posebnostim in upošteva recimo čas polnjenja, daje prednost hitrim polnilnicam na poti …
Vseeno pa, če sem čisto iskren, “infotainment” ni ravno stvar, kjer bi e-up! blestel. Pa bi pravzaprav to pričakoval.
V testnem avtomobilu se je zoprno premikalo vzvratno ogledalo, ki je moteče lezlo navzdol in ga je bilo treba popravljati vsakih deset minut vožnje.
Avto sicer ni hrupen, vseeno pa je zvočna izolacija nekaj slabša kot v (dražjih) drugih modelih.
Gretje deluje zelo hitro, kar je razumljivo, saj ni odvisno od temperature motorja, pač pa se za gretje uporabi električni grelec. Tako začne avto greti že po nekaj sto metrih, seveda pa je cena tega gretja zelo visoka. Plačamo jo pri dosegu, ki z uporabo gretja drastično pada.
e-up! je precej dobro opremljen in veliko stvari v njem ne boste pogrešali. K bogati opremi spadajo tudi ogrevani sedeži, tempomat, senzor za dež, žično ogrevanje vetrobranskega stekla, vrsta varnostnih dodatkov …
Vstopanje in izstopanje na sprednja sedeža sta brez vsakih posebnosti tudi za višje, za zadnja sedeža pa je potrebno nekaj več spretnosti.
Vožnja, pogon
Vožnja električnega vozila je pričakovano prava poezija. Tiha vožnja, ves navor, ki je vozniku stalno na voljo in eleganca res navdušijo. e-up! s seboj prinaša tudi značilnosti majhnih avtomobilov, vendar to ni nič slabega. Če je morda nekoliko okoren na kratkih grbinah, se bo oddolžil na ozkih delih. Razumljivo je okreten, sicer pa je vožnja nekako značilno “volkswagnovska” – predvidljiva. Avto se obnaša tako, kot voznik pričakuje.
Volan je precej neposreden in voznik lahko avto dobro obvladuje. Zelo dober občutek sem imel pri vožnji na ostrih zavitih cestah in na makadamu, kjer me je prav presenetil.
Speljevanje na makadamu v klanec je zaradi električnega pogona sicer simpatično, ker pa avto nima sistema proti zdrsu pogonskih koles (ASR), se kolesa vseeno lahko zavrtijo v prazno. Ima pa pomoč pri speljevanju v klanec (hill holder), da avto ne uhaja nazaj.
ABS ne deluje grobo, avto pa je dolgo dobro vodljiv.
Všeč mi je bilo, da podvozje ni nizko in se ni treba bati vsake nevšečnosti pred vozilom.
Zaviranje seveda deluje z rekuperacijo, kar pomeni, da se ob zaviranju polni visokonapetnostna baterija. e-up! uporabi rekuperacijo pri zaviranju z nožnim pedalom in pri zaviranju z motorjem. Voznik lahko na prestavni ročici (avto je sicer brez klasičnih prestav) nastavi stopnjo rekuperacije in s tem moč zaviranja. Na voljo ima štiri stopnje označene z D in eno označeno z B. Slednje je meni povsem nepotrebna zmeda, kajti mirne duše bi lahko dodali peto stopnjo D in se znebili nesmiselno drugačnega premika in oznake. Od stopnje D2 naprej je pojemanje hitrosti že tako močno, da avto prižge tudi zavorne luči. Z nekaj vaje lahko voznik vozi skoraj brez uporabe pedala za zavore.
Pozornejši voznik bo opazil, da bolj kot je baterija napolnjena, manjši je učinek rekuperacije in zavorni učinek motorja. Visokonapetostna baterija je sicer nameščena na dnu vozila in pri e-up! tehta 230 kg. Mogoče bo koga presenetilo, vendar e-up! ni prav lahek – tehta 1250 kilogramov.
Parkiranje je seveda otročje lahko, mogoče bi si želel še vzvratne kamere, ki bi lepo sodila v zgoraj zaželeni infotainment sistem.
Luči v temi svetijo dobro, je pa prav opazna razlika med kratkimi in dolgimi lučmi. Kratke svetijo sicer dobro, vendar res kratko, dolge pa res daleč. Stikalo nima položaja za avtomatsko prižiganje luči, kar bi danes skoraj pričakoval.
Poraba
Kot rečeno, je avto relativno težak. Vse skupaj poganja 60 kW motor, ki ponuja vozniku 210 Nm navora in doseže najvišjo hitrost 130 km/h. Volkswagen omenja povprečno porabo 11,7 kWh na sto prevoženih kilometrov, kar na grobo izračunano pomeni, da nas sto prevoženih kilometrov stane dober evro (na začetku sem imel napisano dva evra, pa so me prijazni bralci opozorili, da pretiravam s stroški). Omenjena poraba je dosegljiva, sam sem največ voženj imel v mejah med 9 in 14 kWh. Avto ima tri načine – normalni, ECO in ECO+. Slednja imata nekaj omejitev, ki pomagajo pri varčevanju z energijo. Recimo omejitev najvišje hitrosti, omejitev moči gretja/hlajenja …
Uradno naj bi bil s polno baterijo avto prevozil okrog 160 km, je pa doseg res močno odvisen od konfiguracije terena, načina vožnje in uporabljenih porabnikov. Prej omenjeno gretje močno zmanjša doseg. Za primer: ko sem šel zjutraj v trgovino, je na začetku kazalo doseg 148 km. Do mesta imam devet kilometrov z vmesnim vzponom in mestno vožnjo. Vozil sem umirjeno, uporabljal pa sem luči, radio in gretje. Na cilju je bil doseg le še 117 km. Izračuni so seveda narejeni z neko oceno vožnje v zadnjih kilometrih, zato se doseg seveda spet poveča, ko recimo ugasnemo gretje ali se začnemo malo spuščati. Gre pač za okviren izračun, ki vas lahko kdaj tudi malo zavaja. V splošnem pa je ocena kar ustrezna. Varčevanje z energijo je pri električnih (in tudi hibridnih) vozilih zelo na mestu. Načeloma je to dobro, saj je posledično poraba nižja, vožnja pa bolj umirjena, posledično pa tudi bolj varna. Seveda pa je doseg relativno majhen in težko si privoščimo nakup v (recimo) Beljaku brez vnaprejšnjega načrtovanja in priprave rezervnega načrta (lahko se zgodi, da polnilnica ne deluje ali je zasedena).
Pozimi moramo upoštevati, da je doseg daleč od obljubljenih 160 km. Na spletu sem videl preizkus, ko je uporabnik v Skandinaviji pri -7 stopinjah začel vožnjo s polno baterijo. Z zmerno vožnjo je uspel prevoziti 86 km. Večji doseg bi bil vsekakor zelo dobrodošel.
Posebnosti, ostalo
Polnjenje električnih avtomobilov je vredno svojega zapisa. Sploh za človeka, ki tega ni navajen, je to lahko prava mora. e-up! ima nazivno kapaciteto 18,7 kWh. Na običajni domači vtičnici se baterija napolni (če je teoretično čisto prazna) v desetih urah. Trifazno polnjenje zadevo uredi v šestih urah, najhitrejše pa je polnjenje s pomočjo enosmerne napetosti (CCS polnilne postaje), ki v dobre pol ure baterijo napolni do 80 %.
Doma je polnjenje enostavno, kako pa je “ne terenu”? Najprej je treba najti ustrezno polnilno mesto. Teh seveda ni na pretek, nekaj pa jih je. Pa to še ni vse. Obstaja več ponudnikov in vsak uporablja svojo kartico za identifikacijo. Pri nekaterih je polnjenje brezplačno, potrebna je le identifikacija, spet drugje se zaračunava. Imeti je potrebno tudi nekaj sreče, da je polnilno mesto prazno. In seveda, da sploh deluje – recimo Elektro Ljubljana nikakor ne uspe urediti ene od dveh vtičnic v Kamniku.
Kot (neizkušen) uporabnik sem prišel v BTC in z veseljem zapeljal na zeleno parkirno mesto z idejo, da bom med kratkim nakupom tudi dopolnil baterijo. No, račun brez krčmarja. Nobena od štirih kartic, ki jih je priložil Volkswagen Slovenija, ni delovala. Ko sem prebral navodila na steni, sem videl, da bi najprej moral na informacije, tam s plačilom kavcije dobiti njihovo kartico in se nato vrniti nazaj. Verjetno nisem preveč črnogled, če napišem, da bi to odvrnilo marsikoga.
Sicer pa e-up! omogoča, da avto v mirovanju (med polnjenjem) tudi klimatiziramo/ogrevamo, kar lahko nadziramo tudi s posebno aplikacijo preko mobilnega telefona.
Ko odpremo loputo za polnjenje v avtu, je notri pokrita vtičnica. Na začetku pokrova nikakor nisem uspel odmakniti. Šele potem, ko bi skoraj uporabil izvijač, sem poskusil še z zaklepanjem/odklepanjem avta in takrat se je sprostilo. Precej nerodna rešitev.
Pri električnih avtomobilih se je potrebno navaditi tudi na to, da nekaj časa brni okrog motorja tudi, če smo avto že ugasnili. No, sicer pa tudi običajni motorji niso čisto tiho.
Motilo me je, da si avto ni zapomnil izbranega načina vožnje (normalni, ECO ali ECO+). Ne vidim potrebe, da se to stanje vedno premika na Normalno. Prav tako si avto ne zapomni izbrane temperature za ogrevanje/hlajenje, če smo to ugasnili s pomočjo tipk na konzolni plošči – načeloma pa to zaradi varčevanja z energijo počnemo večkrat kot pri običajnih avtomobilih. Si pa zapomni nastavljeno temperaturo, če avto izključimo.
Glede na to, da je avto sicer tih, je pravo nasprotje glasno odklepanje/zaklepanje. Zagotovo bi bilo dobro, da bi bilo tišje.
Zaključek
e-up! je vsekakor zelo značilen predstavnik tistega, kar si večina predstavlja v tem segmentu. Majhen, varčen, okreten, kakovosten. Tipičen Volkswagen. Precej predvidljiv in tak, da mu nič ne manjka. Ima pa nekaj, kjer ga je celo preveč. In to je cena. Težko si predstavljam, da tak malček stane 26 evrskih tisočakov! Približno primerljiv bencinsko gnani up! stane približno 11 tisočakov. Sicer lahko kupci električnega računajo na nekaj tisočakov dobropisa državne subvencije, ampak vseeno. Prepričan sem, da je cena z naskokom glavni razlog, da teh simpatičnih avtomobilov ni več na naših cestah. Uporaben vsekakor je.
Naj se na koncu zahvalim podjetju Volkswagen Slovenija, ki je omogočilo preizkus. Na njihovi spletni strani boste našli podrobnejše informacije, tehnične podatke in cene.
Ostali avtomobilski članki so na voljo tukaj.